Skrbni pregled spoštovanja človekovih pravic

Naraščajoča vloga gospodarskih družb v okolju in s tem povezani okoljski in socialni izzivi so privedli po pozivov k ureditvi varstva človekovih pravic v gospodarstvu. Posledice zanemarjenja človekovih pravic nimajo posledic samo za ljudi ter planet, temveč tudi za gospodarske družbe, saj vodijo k motnjam dostavne verige, pravnim stroškom, škodi na ugledu ipd. Leta 2011 so bile sprejete Smernice za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu: izvajanje okvirnega programa Združenih narodov »varovati, spoštovati in pomagati«. Te so jasno opredelile, da imajo države dolžnost varovati človekove pravice pred kršitvami s strani tretjih oseb, gospodarski subjekti pa imajo odgovornost spoštovati človekove pravice. Na obeh pa je, da zagotovita dostop do učinkovitih pravnih sredstev za žrtve kršitev človekovih pravic.

Smernice ZN gospodarskim subjektom, ne glede na njihovo velikost, panogo delovanja ali lastništvo, nalagajo, da spoštujejo vse mednarodno priznane človekove pravice, tako državljanske in politične, kot tudi ekonomske, socialne in kulturne. Te so minimalno razumljene kot tiste, zapisane v Mednarodni listini o človekovih pravicah, in kot načela glede temeljnih pravic, opredeljena v Deklaraciji Mednarodne organizacije dela o temeljnih načelih in pravicah iz dela. Gospodarskim subjektom je naloženo, da spoštovanje človekovih pravic zagotavljajo preko treh postopkov in politik:

• strateške zaveze, s katero se zavežejo k izpolnjevanju svoje odgovornosti za spoštovanje človekovih pravic,
• postopka skrbnega pregleda spoštovanja človekovih pravic ter
• postopka, ki omogoča odpravo kakršnihkoli povzročenih ali k njim prispevanih negativnih vplivov na človekove pravice.

Aktivnosti Evropske Unije

Zavezanost k spoštovanju Smernic OZN za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu je izrazila tudi Evropska unija. Sprva je z direktivo uredila zgolj trajnostno poročanje, ki med drugim vključuje tudi poročanje o spoštovanju človekovih pravic, a to predstavlja zgolj eno izmed štirih faz skrbnega pregleda. Ker so ugotovili, da za zagotovitev spoštovanja človekovih pravic to ni dovolj, je bil predlagan sprejem CSDDD (Corporate Sustainability Due Diligencev Directive). Ta bo zahtevala prepoznavo in, kjer potrebno, preprečitev, prenehanje in zmanjšanje negativnih vplivov gospodarske družbe na človekove pravice in na okolje. V kratkem lahko pričakujemo njen sprejem, čemur bo sledila implementacija v slovenski pravni red. Za gospodarske družbe, ki bodo zavezane k skrbnemu pregledu, je zato nujno, da se seznanijo z zahtevami in jih udejanjijo v svojo poslovno prakso.

Kaj boste izvedeli na izobraževanju?

• namen spoštovanja človekovih pravic v gospodarstvu,
• vsebino Smernic OZN za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu ter njihovo uporabo v konkretnem poslovnem primeru,
• postopek skrbnega pregleda spoštovanja človekovih pravic ter poslovne prakse, ki kršijo človekove pravice,
• namen uvedbe Corporate Sustainability Due Diligence Directive – CSDDD,
• vsebina CSDDD in z izvajanjem povezana regulativa,
• tehnična in pravna vprašanja prenosa direktive v slovensko prakso,
• dobre prakse iz tujine.

Po dogovoru je mogoča tudi izvedba ocene tveganj za kršitev človekovih pravic za posamezno podjetje ter pomoč pri izvedbi skrbnega pregleda v podjetju.